Svoje glasbeno izobraževanje sem pričel s šolanjem klavirja na osnovni glasbeni šoli v Slovenj Gradcu, pri prof. Vlasti Šmon. Razumevanje klavirja in osnov glasbene teorije me je vpeljalo na raziskovanje glasbe; tudi v kontekste izven mojega primarnega inštrumenta. Tako sem se nekaj let učil tudi čelo, obenem pa sem se navduševal nad igranjem nižjih registrov zvoka, zaradi česar sem tudi začel z igranjem električnega basa.
Tega sem se lotil popolnoma samostojno, kar me je vpeljalo v sistem učenja, ki se je precej razlikoval od sistema klasičnih glasbenih šol, v smislu, da sem učenje bolj intenzivno povezal s samim igranjem. Naučeno sem tako lahko tudi uporabil v samem igranju, v smislu improvizacije. Moje novo pridobljeno znanje mi je omogočilo sodelovanje v lokalni zasedbi, kjer sem se preizkusil v igranju eksperimentalne glasbe. Obenem me je kmalu navdušilo igranje jazza. Zato me je začelo vleči k akustični verziji mojega inštrumenta – pričel sem z igranjem kontrabasa. Ta inštrument je za začetnika eden težjih, zato sem, za namen hitrega razvoja, padel v vlogo, kjer sem stopil v tesen stik pedagoškega mišljenja, da sem lahko učil sebe. Prepričan sem, da lahko s to metodo učenja in razmišljanja o sami improvizaciji učim tudi naprej, še posebno mlajše, katere odnos do igranja je še v razvoju.
Po letu intenzivnega učenja kontrabasa, sem razvoj nadaljeval s sodelovanjem na Kreativni Jazz Kliniki v Velenju. Tam sem sodeloval s številnimi glasbeniki različnih narodnosti in se preizkusil v različnih jazzovskih kontekstih. Študij sem kasneje nadaljeval pri enem začetnikov slovenskega jazz prostora, profesorju Ladislavu Rebreku, ki pa mi je poleg teorije in praktičnega znanja, tudi pomagal uokvirit mojo idejo alternativne metode učenja glasbe. Ideja temelji na tem, da učenca ne učis samo praktičnih znanj, temveč ga naučiš razumevanja prostora glasbe, kjer lahko ustvarja po svoje, vendar s podporo znanja in vaje. Praktičen vidik igranja sem kmalu zatem nadaljeval z Anžetom Kristanom in Sabo Safič, ki sta oba tudi mentorja svojega inštrumenta na Veseli glasbeni šoli. Na njuno pobudo sem tudi prvič prišel v stik s šolo. Takoj sem razumel, da je to popoln prostor, kjer lahko to znanje predam, saj ti učenci ne samo igrajo, ampak v tem uživajo in celo soustvarjajo. Prepričan sem, da bi lahko takšno znanje predal tudi kakšnemu novemu navdušencu nižjih registrov, tako na električnem basu, kot na kontrabasu.
